S totega konca - Mijav (Članek v delu, 21.12.2011)

Delo, 21.12.2011 00:00:00

S totega konca

Mijav

Človek dandanes res več ne ve, ali naj bo ob odločitvah šefov totega konca hladen kot špricer ter se briga zgolj in samo za svojo rit ali pa naj se mu iz ušesa od presenečenja pokadi para. Pravzaprav je povsem vseeno, saj se štajerski vlak pod komando zdajšnjega strojevodje ne zaradi enega ne zaradi drugega čustvenega stanja ne bo ustavljal.

Izbira koncesionarja, ki bo po novem skrbel za zavržene in zapuščene živali v občinskem zavetišču za kosmatince, ščetinarje in perjad zagotovo spada v zgornji čustveni kategoriji. Namreč, človek ne ve, ali naj bo ravnodušen ali pa naj se razburja. Zadnje za psihično stanje slehernika najbrž ni najbolje, zato toplo priporočam čustveno vegetiranje, saj se na totem koncu vsaj naslednja tri leta ne bo spremenilo nič.

Poglejmo fakte: občina je v razpisu za podelitev koncesije za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali med merili za izbiro koncesionarja med drugim omenila ceno storitve, dosedanje izkušnje in strokovno usposobljenost. Logično bi torej bilo, da zmaga nekdo, ki bi zadostil tem pogojem, a na totem koncu logika in razum nista zmeraj na isti valovni dolžini. Kot ob sprejemu v vojsko nekdanje skupne države, ko je na drugi strani transparenta »Dobrodošli drugovi mladi vojnici« z nevidnimi črkami pisalo: »Logiku ostavi vani«.

Torej, na razpis sta se poleg celjske Mačje hiše prijavila še hčerinsko podjetje Nigrada, ta je v večinski občinski lasti, ter Snaga, ki jo skoraj v celoti obvladuje občina Maribor. Pozor, zadnja se na razpis sprva sploh ni nameravala prijaviti, a je direktorja Ivana Hajnška, osebnega prijatelja Franca Kanglerja, očitno streznil klic z občine, naj se ne heca in odda prijavo. In, glej ga zlomka, Snaga je zmagala. Pa čeprav je bila Mačja hiša bistveno cenejša, da o izkušnjah sploh ne debatiramo. Prav dejstvo, da je Mačja hiša za več kot četrtino cenejša, je občinsko komisijo najbolj iritiralo. Mačjeljubci so jim celo postali sumljivi. In odločitev kar naenkrat ni bila več težka: Mačja hiša odpade, Nigrad je predrag, ostane nam le še Snaga. No, pa naj bodo komunalci ...

Za lažjo odločitev so si občinarji na veterinarski upravi priskrbeli še dopis, da proti Mačji hiši tečejo določeni postopki, in zadeva je bila za občino rešena. Ne pa tudi za Mačjo hišo, ki napoveduje boj do bridkega konca. V pravni državi je pač tako, da postopek, ki je v teku, še ne dokazuje krivde, ta se dokaže s pravnomočno odločitvijo. In če kdo, bi se moral tega zavedati prav Kangler, ki še ni prebolel majske aretacije. Pri izbiri koncesionarja sicer ni smel imeti prstov zraven, a njegovih uradnih pet minut še pride. Pomenljivo namreč je, da bo prav on odločal o pritožbi Mačje hiše, zato lahko že zdaj napovemo, kakšna bo odločitev. Z njegovega stališča razumsko logična. Pritožbo bo zavrnil. Mijav ...

robert.galun@delo.si

Robert Galun o občinski logiki

Prav dejstvo, da je Mačja hiša za več kot četrtino cenejša, je občinsko komisijo najbolj iritiralo.