Kot rečeno,
povprečnemu opazovalcu bi bilo morda čudno, zakaj varovanci in zaposleni, tako goreče in enotno branijo
svojega direktorja? Na drugi strani pa tudi ni jasno, čemu politiki tako velik
interes za nadzor nad Domom za ostarele?
Pa poglejmo najprej Slavičevo stran: tistim, ki poznajo ali spremljajo dogajanja v Domu Danice
Vogrinec v preteklih letih, je jasno, kaj je dosegel mag. Slavič s svojo ekipo v svojih
dveh mandatih. Dom je postal Dom za vse, ki so morali iz takih ali drugačnih
razlogov zapustiti svoje prabivališče. Slavič jim ni ponudil zgolj postelj in
treh toplih obrokov, ampak tudi svoje srce, dušo, poštenje, predvsem pa vsakemu
varovancu posebej dal občutek, da je del velike družine. Tisti, ki ne morejo do njegove pisarne ali ga srečati
na hodniku in z njim poklepetati, pa tudi niso prikrajšani, saj jih Slavič
redno obiskuje, posedi ob njihovih posteljah, se oblečen v Božička po vrvi iz
strehe doma spusti k njim v sobo. Zdi se kičasto, a tak je Slavič – pravi oče
največje družine v Sloveniji. Še in še bi lahko naštevali njegove dosežke in
uspehe, a kar vidimo kako zmiguje z glavo in oporeka: »To je delo naše ekipe!« Več kot zgovorna je enotna podpora vseh treh sindikatov v katerih so organizirani zaposleni doma.
Vendar je,
da bi razumeli zakaj tolik prahu okrog imenovanja direktorja in zakaj tak
interes za vodenje takega zavoda potrebno pogledat celo stvar širše. Dom za
ostarele seveda niso samo ostareli in tam zaposleni, ni dovolj samo veliko srce
in predanost delu z ljudmi, zato tudi ni pomebno kaj je kdo in kako naredil ali
delal v preteklosti.
Zgodba Doma Danice Vogrinec je namreč povezana z VELIKO DENARJA, ki nekomu v tem mestu ZELO DIŠI!
Zato poglejmo
še temno stran – politično, skorumpirano in še kak slabšalni pridevnik bi bilo mogoče zapisat.
Čemu torej tako
velik interes po Domu Danice Vogrinec?
Pa poglejmo, kdo ima pravzaprav tako veliko
željo? Uroš Prikl in Janja Viher. Kam spadata? Prvi k DESUSU, druga nekdanja
SMSovka, danes pa zvesta zagovornica županove poneumljajoče, korupcijske,
vipovske struje. Za DESUS bi človek sicer pričakoval, da bodo prvi, ki bodo
Slaviča podprli, saj le ta dejasko skrbi za tiste, za katere bi naj skrbela
stranka DESUS, a očitno gre za višje cilje. Kaki namig, ideja? Hmmm… pa
poglejmo. Po zdravi kmečki logiki je jasno, da če imam kot kmet en krompir in
mi na njivi zraste še eden, imam dva. In če se nekje najde še kdo, ki mi podari
še enega (brezplačno) imam že 3!!!! Jasno, da bomo takega človeka, nosili po
rokah, ga spoštovali in spodbujali. Ampak, to očitno deluje zgolj pri
krompirju! Če to prenesemo v sedanjo situacijo, to pomeni, da je Slavič tisti,
ki nam podari tretji krompir, s tem ko sam izdela načrte za energetsko prenovo
stavb, pleza po gradbenih odrih, vihti kramp in lopati, ure in ure preživi med
svojimi varovanci, sodelavci in ostalimi in dela, kar bi kak drugi direktor
naročil zunanjim izvajalcem (najverjetneje dupleškim) in zato porabil kar nekaj
»našega« davkoiplačevalskega denarja. No, pri tem poslu, so politično obarvani
izvajalci ostali brez dela, saj jim ga je »odžrl« Slavič. In to zastonj! Pa
poglejmo še malo dalje: pred leti je Slavič z županom podpisal pismo o nameri,
za gradnjo dodatnega doma, naredil analizo, projekte, načrte… Iz tega je nastal
dom pod gorco (mala začetnica je uporabljena namerno)! Čigav je ta dom?
Mislimo, da zaradi kreditov od bank! Kdo so bili izvajalci? Kake svinjarije so
se dogajale okrog tega doma? Vsi vemo kako in kaj in kdo. Pa poglejmo zakaj še
je Slavič trn v umazanih petah politike? MOM je s stvarnim vložkom (zemljiščem)
dokapitalizirala dom pod gorco! Objavljen je bil razpis s katerim so Domu
Danice Vogrinec želeli vzeti 150 postelj in jih podeliti domu pod gorco, ki bi na
zemljišču, ki ga je prispevala MOM zgradila nova objekta. Glede na finančno
stanje, bi bil najet kredit (cca 10. mio€). S tem kreditom bi bila zgrajena dva
nova objekta, v katere bi postavili 150 postelj, ki bi jih vzeli Domu Danice
Vogrinec. Tam bi dva objekta ostala prazna, ljudje brez dela in kruha, ampak bi
pa cvetelo javno zasebno partnerstvo. In zakaj se stvar ni izšla? Ja, Slavič
seveda. Dosegel je, da se je ta svinjarija , ta razpis ustavil! Ampak DESUSU in
županu, to ni bilo dovolj. Dosegli so še en razpis! Ampak, kot smo se že v
otroških letih nagledali v filmu Lassie se vrača, tudi Slavič ni popustil!
Ponovno je zmešal politične štrene in še enkrat ustavil razpis. Kar
predstavljamo si vse tiste obraze, ko so v vodo padli že dogovorjeni posli, ki
bi jih plačali meščani in meščanke, umazanci, pa bi na ta račun še lepše
živeli.
 |
| Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor, Marko Slavič, prejemnik
bronastega grba mesta Maribor in Karl Midlil, predsednik Komisije
mestnega sveta Mestne občine Maribor za priznanje in nagrade (vir: http://www.mediaspeed.net/fotka.asp?id=1&foto=216067) |
Zdaj je morda komu malo bolj jasno, zakaj je Slavič v očeh nekaterih tako osovražen, v očeh drugih pa tako zelo priljubljen! Kam spadate vi? Med tiste, ki si želite direktorjev, »ki bi v državne jasli nosili svoj krompir (in to debeli)«, ali med tiste, ki bi najeli še več kreditov, še več pobrali upokojencem, mladim, otrokom, kulturnikom, športnikom in kar je še nas takih navadnih smrtnikov?! Naš odgovor je: NE; POLITIKA! NE VEČ! NE V NAŠEM MESTU! Vzemite svoje kanglice in emparčke in se poberite iz našega mesta.
KLIK za podporo prizadevanjem proti lažem in podtikanjem in podporo mag. Marku Slaviču
Deli ta članek s svojimi prijatelji - klikni Priporoči/Recommend spodaj
